CILJI PROJEKTA
Namen projekta je opraviti prvo poglobljeno raziskavo ideološkega profila nosilcev sodne oblasti v Sloveniji, pri tem pa v metodologiji in interpretaciji upoštevati tudi običajne kritike takšnih raziskav, opravljenih drugje. Cilji raziskave so teoretični, aplikativni in normativni.
TEORETIČNI CILJ:
C1.
Razviti multidimenzionalni analitični model za ocenjevanje ideoloških profilov najvišjih nosilcev sodne veje oblasti.
V tej raziskavi bo model apliciran na delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije, nato pa je predvideno njegovo širjenje tudi na redno sodstvo, predvsem na delovanje Vrhovnega in višjih sodišč. Model bo prilagojen slovenskim razmeram, ki pa so del širšega evropskega razumevanja prava, zato bi lahko bil kasneje razširjen na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU.
Cilj je, da bo teoretični model v svoji aplikativni izvedbi lahko: (1.) ocenil ideološki profil posameznega sodnika; (2.) napovedoval rezultate novih sodnih zadev.
APLIKATIVNA CILJA:
C2.
Oceniti ideološke pozicije ustavnih sodnikov z aplikacijo modela na analizo sodne prakse Ustavnega sodišča.
C3.
Empirična analiza odločanja Ustavnega sodišča na podlagi rezultatov modela.
Ideološke pozicije sodnikov bodo ocenjene na podlagi njihovega glasovanja na širokem vzorcu pomembnih odločitev Ustavnega sodišča. Način oblikovanja vzorca in ocenjevanja ideoloških pozicij ter predvidene empirične analize so opredeljene v poglavju o vsebini projekta.
NORMATIVNA CILJA:
C4.
Oblikovati predlog smernic za izboljšavo delovanja slovenskega pravosodja v smislu krepitve temeljnih sodnih vrednot, kot so: neodvisnost, nepristranost, odgovornost sodišč in posameznih sodnikov.
C5.
Oblikovati konkretne institucionalne predloge za izboljšanje ureditve imenovanja ustavnih sodnikov ter za izboljšanje sistema imenovanja in napredovanja sodnikov rednih sodišč.
Predlogi bodo temeljili na rezultatih empirične raziskave in novih teoretičnih spoznanjih o delovanju pravosodnega sistema, ki jih bo prinesla naša raziskava, ter na poznavanju trenutne normativne ureditve ter pravnoteoretičnih in političnih razlogov, s katerimi je bila utemeljena trenutna ureditev.
Rezultat raziskave bo za slovenski prostor povsem nov pogled na delovanje pravnega sistema, podkrepljen z izvirnimi empiričnimi ugotovitvami o pomenu ideološkega profila. Pomembna novost v slovenskem (pa tudi širšem evropskem) prostoru bo interdisciplinarni pristop k pravu kot vrednostno-diskurzivnemu konceptu s križanjem vsebinskih spoznanj in metodologij prava, ekonomije, sociologije in politologije. Pričakujemo, da bodo rezultati spodbudili druge podobne raziskave in s tem prispevali k oblikovanju nove interdisciplinarne raziskovalne smeri na področju družboslovja.